Orakelj poimenuje in časti simbolni kraj, kjer se vsa bitja sprašujejo o smeri svojega življenja. Ker nam je mar za jutrišnji dan, smemo domnevati, da nam je mar tudi za to, da ostanemo živi, za svet v miroljubnem sožitju. Umetnost, vsa področja umetnosti, predpostavlja obstoj neznatne, a zelo pomembne točke, kjer je mogoče živeti in sanjariti v svobodi ter kjer smemo zahtevati svobodo in mir. Pričujoča razstava obravnava to neznatno točko. Na bienalu trdimo, da je vsaka umetnostna in kulturna prireditev hkrati orakelj, torej območje, kjer lahko razmišljamo in premlevamo o tem, kako je mogoče ustvariti skupno dobro, kako udejanjiti dobro življenje, utemeljeno na skupnih vrednotah. Bienale je torej mesto vedeževanja, mesto interpretacije.

Sledite tedenski kolumni umetniške vodje Chus Martínez z naslovom THE ORACLE: A Curatorial Diary from LJ, ki pripoveduje o procesu ustvarjanja 36. grafičnega bienala Ljubljana.

O umetniški vodji

Chus Martínez se je rodila v Španiji in je filozofinja in umetnostna zgodovinarka. Trenutno je predstojnica inštituta Institute Art Gender Nature pri Akademiji za umetnost in oblikovanje Basel FHNW v Švici in kuratorka pri TBA21 Thyssen-Bornemisza Art Contemporary.

Je članica uprave CIMAM (Mednarodnega odbora za muzeje) in svetovalnih odborov številnih mednarodnih umetniških ustanov, kot sta Castello di Rivoli v Torinu in Deutsches Historisches Museum v Berlinu. Bila je glavna kustosinja v muzeju El Museo Del Barrio v New Yorku in predstojnica oddelka pri dOCUMENTI (13). Pred tem je bila glavna kustosinja v MACBA v Barceloni in direktorica Frankfurter Kunstverein. Chus Martínez je pripravila veliko razstav in publikacij o sodobni umetnosti. Je predavateljica in avtorica številnih kataloških besedil in kritičnih esejev, poleg tega redno piše za mednarodne umetniške revije.

Umetniki

Umetnike bomo razkrili sredi maja.

O bienalu

Grafični bienale Ljubljana je eden najstarejših bienalov na svetu in bo s prihajajočo izdajo praznoval 70-letnico. Od ustanovitve leta 1955 so na ljubljanskem bienalu predstavili dela približno 9.000 umetnikov iz 122 držav. Ljubljano in slovensko umetnost je vseskozi umeščal v globalni kontekst ter sooblikoval mednarodni diskurz na področju grafike in sodobne umetnosti. Leta 2001 je začel naročati nova dela, kar je bil bistven premik od nacionalnega izbora k formatu kurirane razstave, do danes pa je nastalo že 245 novih umetniških del. V tem obdobju je bilo vključenih 30 kuratorjev in 53 razstavišč, kar odraža nenehni razvoj bienala kot prostora za eksperimentiranje, kritično refleksijo in medinstitucionalno sodelovanje.