Orakelj Moderna galerija (MG+)

Ajša Pengov

Skice za Žogico Marogico, 1951, skice na papirju; Skice za Zlato ribico, 1953, skice na papirju; Žogica Marogica, 1951, marioneta; Lutke iz Zlate ribice, 1953, marionete

1913–1983. R. Dunaj, Avstrija. Živela in delala v Ljubljani v Sloveniji in v Sarajevu v BiH.

Ajša Pengov
Žogica Marogica. Iz arhiva Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Ajša Pengov je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, kjer je spoznala slovenskega kiparja Boža Pengova. Po poroki se je z njim preselila v Ljubljano in začela delati kot oblikovalka lutk v Mestnem lutkovnem gledališču (današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana) ter tam ostala od leta 1950 do leta 1953. Prva produkcija, pri kateri je sodelovala, je bila Martin Krpan. Lutke za to predstavo je (prvič in zadnjič) oblikovala skupaj z možem. Kasneje je delala večinoma s svakom Jožetom Pengovom, direktorjem, umetniškim vodjo in ključno figuro v zgodnjem razvoju Mestnega lutkovnega gledališča.

Njuno najbolj ikonično sodelovanje je mogoče Žogica Marogica, ki je premiero doživela leta 1951 in je desetletja ostala na repertoarju. Leta 2018 so jo obudili in jo uprizarjajo še danes. Predstava po predlogi češkega avtorja Jana Malíka spremlja žogico z vsemi značilnostmi otroka, ki jo k sebi vzame starejši par brez potomcev. Žogica Marogica je predstavljala novo pot v lutkarstvu in je zavračala tendence zvestega posnemanja človeškega gibanja in izraza, namesto tega pa se je osredotočala na samo lutko in poudarjala to, kar je edinstveno in najbolj ekspresivno v njeni fizični prisotnosti.

Poleg lutk predstavljamo izbor skic, narejenih v procesu njihove izdelave, ki kažejo notranje mehanizme in mere marionet in nakazujejo njihov potencial gibljivosti. Skice in lutko iz Žogice Marogice spremljajo skice in lutke iz Zlate ribice, zadnje produkcije, za katero je Ajša Pengov oblikovala lutke v Ljubljani, preden se je preselila v Sarajevo, kjer je delala v tamkajšnjem lutkovnem gledališču. V Zlati ribici je posebno pozornost namenila gibanju lutk morskih živali, da bi posnemala plavanje rib in lesketanje njihovih lusk.

Lutke so iz zbirke Lutkovnega muzeja (Lutkovno gledališče Ljubljana). Skice so iz arhiva Lutkovnega gledališča Ljubljana.