CANAN

CANAN je feministična umetnica, katere prakso zaznamuje večplastno grajenje njenega poetičnega kozmosa, kjer se osebno in politično srečata ob potopitvenem pripovedovanju zgodb. V njeni instalaciji se tradicionalne in digitalne tehnike srečajo z umetno obrtjo, pri čemer izkoristijo bogastvo materialov in tekstur, pa tudi družbenih in zgodovinskih kontekstov, ki jih reprezentirajo, da posredujejo sporočilo občutja lastne vrednosti in solidarnosti in njune pomembnosti pri vračanju vere v demokracijo.

Umetnica pristopa k tej ideji tako, da se osredotoča na posameznika, čeprav posameznik nikoli ni ločen od družbe. Poudarja »intrinzično vrednost« vsake posamezne osebe in to, kako pomembno jo je prepoznati v sebi in v drugih zato, da bi upali na usklajen in miren soobstoj.

CANAN nas sprejme v štirih sobah, pri čemer vsaka predstavlja specifičen vidik vzpostavljanja občutka lastne vrednosti. Prva soba je posvečena zasebnosti in osebnim mejam ter prepoznanju, da je vsak upravičen do svojega fizičnega in duhovnega prostora in tega, da se v ta prostor ne vstopa (niti pod pritiskom družbenih pričakovanj) brez povabila. Polna je osebnih predmetov, spominkov, ki nakazujejo podrobnosti notranjih svetov, ki jih vsak izmed nas zadržuje zase. Druga soba je posvečena sočutju. Vanjo vstopamo, kot bi vstopali v mističen vrt, ki nas vabi k razmisleku o tem, da bi sočustvovali s sabo in sobivali z drugimi ter pri tem poskusili razumeti njihove notranje svetove, težave in nadloge, ki jih pogosto ne poznamo. Tretja soba je posvečena usmiljenju in vsebuje barvito tekstilno delo, ki spominja na krščansko in islamsko podobje. Zadnja soba je posvečena vrednosti – občutju lastne vrednosti, pri čemer se afirmativna fraza »cenim se« ponavlja kot mantra, osredotočena na težo, ki jo občutje lastne vrednosti nosi v našem vsakdanjem življenju in družbi.

S podporo SAHA Association in Hitay Foundation.