Derek Tumala

Otok na soncu Dereka Tumale predstavlja stanje duha, ki je proizvod delirija, skrajne vročine in izgube smisla zaradi neizbežne podnebne krize, ki kljub globalnosti ne učinkuje enako na vse dele sveta. Zdi se, kot da instalacija, ki jo sestavljajo video in skulpture, v katerih je uporabljen ročno narejen papir iz abake, izvira iz vročičnih sanj, vročinskega udara, ki ni zgolj metaforičen. Za Filipine je postalo realnost to, da njihovi ljudje skušajo navigirati, improvizirati in preživeti, medtem ko se soočajo s podnebno krizo in pomanjkanjem rešitev in politične volje.

Naslov dela je referenca na pesem skupine Weezer (Island in the Sun), ki opisuje stanje prijetne dezorientiranosti in izgube nadzora, ki jo povzroči poletna omotica, kar dobi zlovešč nov pomen ob soočenju z grožnjo naraščajočih temperatur. Tumalove skulpture so podobne površini sonca, ki ga povezujejo z lokalno mitologijo, s filipinskim bogom sonca Apolakijem, bojevnikom, ki vihti meč, kar simbolizira moč sonca, ki so jo hvalili vso človeško zgodovino in v vseh kulturah in ki jo moramo danes razumeti kot resnično grožnjo. Kmalu ugotovimo, da to, kar naj bi posnemalo površino sonca, lahko velja tudi za zemljino jedro, kraj, poln silovite energije in uničujoče vročine, ki omogoča vse življenje in ga hkrati ogroža.

Delo Dereka Tumale je polno dvojnih pomenov, subverzij ter sanjskih vzporednic in mešanic. Glasba je zanj pomemben vir, saj si po svoje razlaga besedila ter jih interpretira s sodobnega stališča in glede na svoje osebne in umetniške senzibilnosti.

Delo je producirala TBA21 Thyssen-Bornemisza Art Contemporary za 36. grafični bienale Ljubljana, 2025.