Ema Kugler

Neskončne ponovitve so filmski kolaž, ki kombinira začetne sekvence dveh zgodnejših del Eme Kugler. Ta multidisciplinarna umetnica pristopa k svojim filmom v njihovi totalnosti kot režiserka, scenaristka, scenografka in kostumografka. Filmi, ki jih ustvarja, ne temeljijo na zgodbi v konvencionalnem smislu besede. Namesto tega jih pogosto opisujejo kot evokativne, porajajoče se podobe, ki so skrbno koreografirane in niso zasidrane v določenem prostoru ali času. So neskončno ponavljajoči se, pogosto nezemeljski izrazi človeške usode.

Omenjena zgodnejša filma sta Homo Erectus (kratki film, 2000) in Odmevi časa (celovečerni film, 2013). Prvega sestavljajo zgolj podobe in glasba, danse macabre, soočenje s smrtnostjo, kot ga opiše umetnica. Figure se pojavijo kot iz podzemlja, iz podzavesti in naredijo film za osupljiv vizualni obračun, kontemplacijo o usodi in smrti, malodane prežeto z obsedenostjo.

Prizori iz Odmevov časa pa po drugi strani povzemajo bolečino in opustošenje, ki ju povzročajo nasilni spori in razseljevanje, pri čemer poudarjajo tudi, da je trpljenje mnogih posledica odločitev, ki jih sprejme peščica na oblasti, omogočata pa jih slepa predanost in fanatizem. Ta svetova se zdita povsem ločena, pri čemer se vladarji pojavljajo v monumentalnih prostorih, a povsem izolirani od živete realnosti večine.

S podporo Batalha Centro de Cinema.