Manca G. Renko
Manca G. Renko je slovenska zgodovinarka, kulturna kritičarka, urednica in esejistka, ki v svojem delu povezuje akademsko raziskovanje in javno kulturno udejstvovanje. Za obrazstavno knjigo Orakelj: O domišljiji in svobodi v izdaji založbe Sternberg Press je napisala esej, v katerem razmišlja o razočaranju generacije, ki je bila vzgojena z obljubo odprte, liberalne in združene Evrope. Pripovedovalka, ki je zgodovinarka in raziskovalka, oriše svoje osebno in poklicno potovanje ob širših geopolitičnih in kulturnih premikih, še posebej zatonu liberalne demokracije, eroziji pravic marginaliziranih skupin in naraščajoči prekarnosti, s katero se soočajo intelektualci v današnji Evropi.
Z uporabo slikovitih anekdot – od znanstvenih konferenc v Rimu do čezmejnih avtobusnih voženj – kontrastira simbolni prestiž institucij, kot sta Sapienza ali Humboldt, in materialne realnosti znanstvene in ekonomske nestabilnosti, ki jih simbolizira Flixbus. Avtorica razpravlja o tem, kako sanje o globalnem akademskem sodelovanju dušijo sankcije, nacionalizem in krčenje svoboščin. Poudari, kako še posebej liberalna demokracija, ki je nekoč veljala za ultimativni politični ideal, izgublja svojo koherentnost in kredibilnost, še posebej ko se pravice žensk in skupnosti LGBTQ+ ponovno soočajo z negativnim odzivom. Avtorica se vrne k feminističnim besedilom iz zgodnjega 20. stoletja, ki kritizirajo demokracijo kot neprimerno za osvoboditev žensk, in povleče vzporednice z današnjim svetom, kjer simbolične zmage (kot so volilne pravice ali ženske politične voditeljice) pogosto prikrijejo globlje sistemske neenakosti. Nasprotuje nostalgičnim in reduktivnim naracijam opolnomočenja, kot so tiste v priljubljenem italijanskem filmu Jutri je še en dan (C'è ancora domani), pri čemer trdi, da so brez strukturnih sprememb take zgodbe bolj v službi iluzije kot ustvarjanja napredka. V eseju se sprašuje, ali se liberalna demokracija, kot jo poznamo, lahko obdrži, in če ne, kaj bi lahko ali moralo priti po njej.
Trenutno sodeluje z Inštitutom za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani, od jeseni 2023 pa prispeva k projektu HERESSEE, ki raziskuje feministično misel in politični diskurz v Srednji in Vzhodni Evropi med letoma 1929 in 2001. Je glavna urednica revije Cukr, ki jo izdajajo Muzej in galerije mesta Ljubljane. Bila je umetniška vodja mednarodnega literarnega festivala Fabula (2016–2020), trenutno pa je predsednica sveta Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
