Manuela Morales Délano

Delo Manuele Morales Délano obsega vrsto medijev in pogosto privzame obliko instalacije, postavljene za določen prostor, ki se spopada z idejami kolonializma in političnimi in ekonomskimi dimenzijami njegove dediščine. To ji omogoča, da se poveže s specifičnimi konteksti in geografijami, ki jih rekonstruira, da ustvari napetosti med vsiljenimi naracijami, ljudskimi legendami in zgodovinskim spominom. Zanima jo materialnost kot način raziskovanja izčrpanosti, krhkosti in odpora.

Umetnica v Moderni galeriji (MG+) predstavlja novo serijo risb na papirju kahari z mehkimi oljnimi pasteli. Gre za sanjske pokrajine, ki pa izvirajo iz njenega dojemanja morja in gora. Ker je Čilenka, imajo zanjo velik osebni in zgodovinski pomen. Predstavljajo neznansko naravno lepoto, ki pa ni brez svoje temne plati. Kakor zgoraj, tako spodaj nakazuje povezavo med nasprotujočimi si pojavi. Kot se vsi v Čilu dobro zavedajo, lahko morje in zlasti cunami povzročita veliko opustošenje. Podobno je tektonika plošč vzrok za nastanek gora v vsej njihovi osupljivi lepoti, pa tudi za potrese in vulkanske izbruhe.

Po drugi strani je številnim krajem izjemne naravne lepote po vsem svetu skupna zgodovina krutosti in nasilja. Zgodbe in pričevanja o bitkah, genocidu ali prisilnih izginotjih so zelo pogosto povezani s kraji, ki so bili sicer v drugih obdobjih čaščeni zaradi svoje transcendence. V Čilu sta morje in puščava znana kot poslednji počivališči številnih, ki so pred 52 leti nasilno izginili pod Pinochetovo vojaško diktaturo.