Nicole L’Huillier

Vadnica je prostor sozvočja – portal med budnostjo in sanjsko resničnostjo, kjer uglašenost, improvizacija in t. i. »klic in odziv«[1] tvorijo družbo, ki je dinamična in temelji na odnosih. S pomočjo vibracijske logike resonance in odnosnosti nas Vadnica vabi k razmišljanju in skupnemu snovanju novih načinov za ustvarjanje občutka pripadnosti, pri katerih je poslušanje temelj kolektivne uglašenosti in dialoga.

Instalacija, ki je nastala v sodelovanju z nevroznanstvenikom in umetnikom dr. Adamom Haarom Horowitzem in raziskovalcem UI in umetnikom Manaswijem Mishro, obsega zvočni prostor, ki se nenehno razvija in izhaja iz dnevnikov sanj, in skulpture, ki spominjajo na bobne. Slednje sestavljajo fizični, digitalni in sistemi UI, s pomočjo katerih hibridni inštrumenti obenem poslušajo in se odzivajo na zvoke, ki jih obdajajo. Zvoki so uglašeni s frekvencami, za katere je znano, da spodbujajo kognitivne procese in dobro počutje, kar odpira prostor za raziskovanje kolektivne uglašenosti in skupnih stanj zavesti.

V osrčju Vadnice se nahaja boben: resonančna opna, prehod med svetovi, portal, ki povezuje zvočne, družbene in druge vibracijske prostore. Bobni so v svojem bistvu opne, ki ločujejo in povezujejo ter pretvarjajo gibanje v zvok in zvok v gibanje. Sanjski bobni, ki so prisotni v tem delu, so inštrumenti zvočnega dialoga, obenem pa tudi navigacijski instrumenti in ključ do naših sanj. Odzivajo se na zvočno in taktilno delovanje obiskovalcev (kot so dotikanje, udarjanje, petje in šepetanje), kar poraja nove oscilacijske prostore, ki delujejo kot zvočni mostovi med resničnostmi.

Obiskovalci, ki stopijo v interakcijo s sanjskimi bobni, v realnem času oblikujejo zvočno okolje, ki jih obdaja. Zvoki, ki se ustvarjajo v prostoru, so digitalno obdelani, tako da so usklajeni z vzorci možganskih valov, povezanih s sproščanjem, meditacijo in sanjanjem, kot so theta valovi (4–8 Hz), ki povezujejo budno stanje s spanjem, in alfa valovi (8–13 Hz), ki spodbujajo sproščeno pozornost. Tako med resonančnimi opnami človeških teles, inštrumentov in prostora nastane povratna zanka, polje poslušanja in sočasnega dinamičnega ustvarjanja.

Vadnica, 2025, je nastala v koprodukciji z berlinsko fundacijo Schering Stiftung, kjer bo delo tudi predstavljeno v okviru umetničine samostojne razstave med 24. aprilom in 12. julijem 2026.

[1] Angl. call and response, kompozicijska in pevska tehnika, pri kateri glasbenemu vzorcu ali frazi sledi odziv drugega glasbenika ali skupine.