Renata Salecl
Besedilo Renate Salecl »Oraklji in sublimacija: fantazije o koncu sveta« je vključeno v publikacijo Orakelj: O domišljiji in svobodi, ki spremlja 36. izdajo Grafičnega bienala Ljubljana in bo kmalu po njegovem odprtju izšla pri založbi Sternberg Press. Avtorica v eseju obravnava sodobni ponovni vzpon fantazij o koncu sveta in kulturno, psihološko in politično vlogo orakljev pri premagovanju kolektivne tesnobe. V dobi, ki jo zaznamujejo podnebna katastrofa, pandemije, vojne in vzpon avtoritarizma, se apokaliptične naracije množijo, in to ne le prek religijskih prerokb, pač pa tudi prek teorij zarote, viralnih dezinformacij in kolapsoloških spekulacij.
Oraklji – antični, moderni, izmišljeni ali resnični – delujejo kot simbolne figure, prek katerih družbe povnanjijo negotovost, pri čemer projicirajo grozo na strukture, ki dajejo iluzijo daljnovidnosti in nadzora. Navezujoč se na freudovsko in jungovsko psihoanalizo, Renata Salecl v eseju raziskuje, kako orakeljske figure odražajo nezavedne mehanizme: za Freuda oraklji delujejo kot zavajajoče projekcije želje in avtoritete; za Junga omogočajo notranji dialog in individuacijo. Analizo razširi tudi na sodobne kulturne pojave, od evangelijskih gibanj do estetike spletnih zarot, kjer orakeljsko mišljenje pogosto podžiga tako nihilizem kot reakcionarno politiko.
Vendar v eseju obravnava tudi to, kako se tesnoba lahko preusmeri prek sublimacije in se kanalizira v ustvarjalne, znanstvene in aktivistične prakse, ki se upirajo fatalizmu. Ti odzivi, od razvoja cepiv do podnebne mobilizacije, kažejo ambivalentnost orakeljske fantazije: lahko ali imobilizirajo ali navdihnejo. Na koncu avtorica pretresa, ali orakeljske naracije služijo zgolj blaženju eksistencialne groze ali pa lahko spodbudijo pomenljivo ukvarjanje s svetom v krizi.
Renata Salecl je filozofinja in sociologinja. Je znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in profesorica na Birkbeck College Univerze v Londonu. V svojem delu raziskuje preseke psihoanalize, prava in politične teorije. Napisala je nekaj vplivnih knjig, med njimi so Izbira, O tesnobi in Strast do nevednosti.
