Sadie Plant
Sadie Plant je vidna britanska filozofinja, teoretičarka in pisateljica, ki živi in dela v Švici. Za obrazstavno knjigo Orakelj: O domišljiji in svobodi v izdaji založbe Sternberg Press je napisala esej »Demos in demos«, v katerem raziskuje odnos med demonstracijami in demokracijo, pri čemer zgodovinske proteste poveže z modernim političnim nestrinjanjem. Poudarja, kako so bile demonstracije kljub svoji nepredvidljivosti in pogosti kaotičnosti ključne za priboritev političnih pravic, še posebej za marginalizirane skupine. Sadie Plant z uporabo primera protestov proti glavarini iz leta 1990 razmišlja o tem, kako taka gibanja tudi brez jasnega vodstva zmotijo uveljavljeno oblast in postanejo edinstvena oblika demokratične participacije. Protesti kljub negotovosti in pomanjkanju merljivega učinka izzovejo oblast in ponovno potrdijo moč kolektivne akcije v demokratičnih družbah. Avtoričino razmišljanje se vrti okoli preseka tehnologije, kulture in družbenih gibanj, pri čemer se posebej osredotoča na to, kako ti elementi postavijo pred preizkušnjo uveljavljene sisteme moči. Njeno delo pogosto kritizira konvencionalno razumevanje napredka in modernosti ter poudarja disruptivni potencial kolektivnih akcij, sploh protestov in demonstracij. Sadie Plant je kritična do predstave, da so formalni demokratični sistemi (kot so volitve) povsem demokratični, in sugerira, da pogosto služijo interesom privilegiranih.
Sadie Plant trenutno predava v okviru magistrskega programa sodobne umetnosti na Akademiji umetnosti v Bernu (HKB) v Švici. V svoji akademski karieri je predavala na Univerzi v Birminghamu, Univerzi v Warwicku, kjer je leta 1995 z Nickom Landom soustanovila Enoto za raziskovanje kibernetske kulture (CCRU), kar je bila ključna iniciativa v razvoju kiberfeminizma in teorije akceleracionizma, na Inštitutu za umetnost in oblikovanje v Birminghamu in Akademiji umetnosti v Zürichu (ZHdK). Njena objavljena dela vključujejo Zeroes + Ones: Digital Women and the New Technoculture (Fourth Estate, 1997); The Most Radical Gesture: The Situationist International in a Postmodern Age (Routledge, 1992); in Writing on Drugs (Farrar, Straus and Giroux, 2000).
