Takeshi Yasura

Takeshi Yasura raziskuje horizontalno perspektivo ukvarjanja s tehnologijo, z živimi bitji, neživimi predmeti in ljudmi, in ne vertikalne. Iz svojih izkušenj se je zavedel izključevalnih struktur v družbi in antropocentričnih vrednot, ki izkrivljajo naš odnos z naravo. V odziv na to se obrača k starodavnemu japonskemu animističnemu svetovnemu nazoru, ki vidi vse oblike obstoja kot duhovne entitete.

Njegovo raziskovanje je ponovni razmislek o odnosih med materiali in njihovimi okolji in o delovalnosti nečloveških entitet. Njegov pristop se navdihuje pri ekokritiki, ki snovi ne obravnava kot pasivne, temveč kot dejavno vključeno v oblikovanje pomena. Ta perspektiva je podobna animističnemu mišljenju, ki ima vsa bitja za duhovna in si prizadeva prepoznati vrednost in relacijsko prisotnost nečloveških entitet. Prek integracije preučuje etične odgovornosti, ki jih morajo ljudje nositi v mrežah, ki vzdržujejo življenje.

Destilirano je zasnovano kot prostor za poslušanje tistih, ki ne govorijo človeškega jezika. Tu delovalnost ne vznikne iz človeške namere, ampak iz inherentne dejavnosti materialov samih. Voda se odzove na ptičje petje in prostor požene v gibanje. Njena interakcija s svetlobo in zvokom porodi organske preobrazbe. Steklo evocira mejo med »tu« in »onkraj« – ne fiksne, pač pa fluidno in povezovalno, pri čemer prostoru doda nove plasti.

Ta struktura spominja na kozmologije z japonskih južnih otokov, kot sta Nirai Kanai in Obotsukagura,[1] ki opisujejo stalno izmenjavo med vidnimi in nevidnimi svetovi. Destilirano da otipljivo obliko tej stalnosti, pri čemer snov razkrije kot agens, ki se seka s človeško izkušnjo in časom. Po tihem sugerira, da svet ni fiksna entiteta, ampak pojav, ki se stalno poraja prek srečanj in interakcij.

S podporo japonskega Nacionalnega centra za umetniško raziskovanje. Naravno barvilo je prijazno podarilo društvo Bicka.

[1] Nirai Kanai se v tradicionalnem okinavskem verovanju nanaša na duhovni svet onkraj morja, ki naj bi bil prebivališče bogov. Obotsukagura pa je kozmološki koncept z otočja Amami, ki označuje izvirni svet v nebesih. Oba veljata za kraja, kjer sta ta in oni svet v komunikaciji, iz katere naj bi tekli blagoslovi in izobilje.